Največ zaslug za nagel razvoj šaha v drugi polovici devetnajstega stoletja imajo veliki mednarodni turnirji. Med njimi je še zlasti pomemben prvi turnir, ki so ga priredili leta 1851 v Londonu. Ta je prebil led, ki je stoletja hromil šahovska dogajanja. 

Iz starejše šahovske zgodovine sta znana dva dogodka, ki pa bi ju komaj mogli označiti kot šahovska turnirja z mednarodnim obeležjem. V Madridu so že leta 1575 merili svoje moči najboljši španski in italijanski šahisti. Drugi dogodek ne sega tako daleč v zgodovino. V mislih imam četveroboj med Deschapellesom, La Bourdannaisom, Lewisom in Cochraneom, ki je potekal leta 1821 v Parizu. Zasedba obeh turnirjev je bila skromna in se je omejila na igralce dveh dežel. O obeh turnirjih nam letopisi ne povedo veliko. Komaj vemo imena tekmovalcev in končni izid tekmovanja. Vemo, da je v Madridu zmagal Italijan Leonardo in v Parizu Francoz La Bourdannais. Ne poznamo pa njunih rezultatov in partij. 

PRVI VELIK MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR - LONDON 1851
O londonskem turnirju imamo zanesljive in številne podatke. Na njem je tekmovalo 16 igralcev iz štirih dežel. Anglijo so zastopali Staunton, Williams, Wyvill, Bird, Lowe, Brody, Mucklow, Newham ter brata C. in E. Kennedy. Med inozemskimi tekmovalci so bili Nemci Horwitz, Mayet in Anderssen, Madžara Lowenthal in Szen ter Francoz Kieseritzky. Poznamo vse izide njihovih dvobojem in številne partije. Prav tako vemo, da je zmagovalec turnirja Anderssen prejel nagrado 4500 frankov. 

Do naslednjega mednarodnega turnirja je bilo treba čakati še šest let. Pravzaprav sta bila leta 1857 ba sporedu kar dva takšna turnirja. V New Yorku je zmagal mladi Američan Morphy, v Manchestru pa madžarski veteran Lowenthal. Potem so si sledili turnirji v razdobju enega do dveh let. 

Prvi mednarodni šahovski turnirji so imeli določene slabosti, ki so jih kasneje postopoma odpravljali. V začetku so igrali na izpadanje kot na teniških turnirjih. Vsakemu tekmovalcu. Vsakemu tekmovalcu je muhasti žreb določil nasprotnika v prvem krogu. V drugi krog so napredovali samo zmagovalci posameznih dvobojev. Na londonskem turnirju sta tako že na štartu odpadla Lowenthal in Kieseritzky, ki ta veljala za izredno močna igralca. V drugi in celo tretji krog so napredovali nekateri šibki angleški igralci, ki jim je žreb naklonil še šibkejše nasprotnike. Zato končna razvrstitev tekmovalcev ni bila povsem realna. 

NOV TEKMOVALNI SISTEM
Na drugem mednarodnem turnirju v Londonu, ki je bil enajst let za prvim, so preizkusili nov tekmovalni sistem: vsak igralec je odigral po eno partijo z vsakim nasprotnikom. Zmaga je v turnirski razpredelnici pomenila točko, poraz pa ničlo. Remijev tedaj še niso priznavali. Če se je partija končal neodločeno, sta morala nasprotnika odigrati še eno partijo. Remije so vpisovali v tabelo kot pol točk šele na turnirju v Baden-Badnu leta 1870. Končni seštevek vseh točk in polovičk je razvrstil tekmovalce v zaporedje, ki je pomenilo izid turnirja. Takšen tekmovalni sistem je v rabi še danes. 

Kasneje je bilo še nekaj poskusov, s katerimi so hoteli prireditelji odpraviti nezaželene remije. Enega izmed takšnih ponesrečenih poskusov so uporabljali leta 1902 v Monte Carlu. Igralca, ki sta partijo remizirala, sta morala naslednjega dne ponovno sesti za šahovnico in odigrati še eno partijo. Če se je tudi druga partija zaključila z remijem, sta tekmovalca dobila vsak po pol točke. Zmagovalcu druge partije pa so priznali ¾ točke in poražencu ¼ točke. Tako se je primerilo, da je imel zmagovalec turnirja Moroczy na koncu 14 celih in ¾ točke!

ŠAHOVSKA URA SE PREDSTAVI
Na prvih turnirjih še niso imeli šahovskih ur. Nekateri počasni igralci so to izkoriščali. Partija med Morphyjem in Paulsenom z newyorškega turnirja je npr. trajala celih 15 ur, čeprav ni imela niti 30 potez! Paulsen je za vsako potezo razmišljal toliko časa, da so postajali nestrpni gledalci, tekmovalci in turnirsko vodstvo. Samo Morphy je ostal hladnokrven in ni spodbujal nasprotnika k hitrejši igri. Zavedal se je, da tekmovalna pravila dovoljujejo dolgotrajno razmišljanje.

V tistih časih, ko tekmovalcev ni priganjala šahovska ura, je prihajalo do vroče krvi, pa tudi do komičnih situacij. Leta 1847 je v New Yorku igral Morphy igral partijo z nekim izredno počasnim igralcem. Ko je njegov nasprotnik za neko potezo razmišljal že debeli dve uri, je celo uglajeni Morphy izgubil potrpljenje. Šepnil je: » Sedaj je že čas, da potegnete potezo.«. Nasprotnik je začudeno dvignil sklonjeno glavo in odvrnil: »Prepričan sem bil, da ste vi na potezi!«

Šahovska ura je naredila konce takšnim neprijetnostim. Prvič je zatiktakala leta 1866 v dvoboju med Anderssenom in Steinitzem. V turnirske dvorane pa je vstopila šele leta 1883. Takrat je na londonskem turnirju dobil igralec ničlo v turnirsko razpredelnico, če v dveh urah svojega igralnega časa ni potegnil vsaj 30 potez. Počasnežem je tako za vselej odklenkalo. 

Pačasni mojstri so sprva rogovilili. Med njimi je bil tudi nemški prvak Tarrasch. Vedno je tarnal, da mu časovne stiske odnašajo dragocene točke. Ko so leta 1906 sestavljali pravilnik za turnir v Nurenbergu, je imel Tarrasch glavno besedo. V pravilnik mu je uspelo spraviti nenavaden člen, ki se je nanašal na prekoračitev igralnega časa. Po tem členu igralcu niso vpisali ničle v turnirsko razpredelnico, čeprav v predpisanem času ni izvedel 30 potez. Počasnež je moral plačati globo, ki se je stekala v nagradni sklad. Ponesrečeni člen so kasneje črtali, ker so nekateri bogati tekmovalci nalašč zavlačevali igro in s tem dobrohotno povečevali nagrade. 

NAGRADE ZA NAJBOLJŠE ŠAHOVSKE MOJSTRE
Na prve turnirje so tekmovalce vabile samo nagrade. Vse stroške v zvezi s potovanjem, namestitvijo in prehranjevanjem je moral nositi tekmovalec ali pa kak njegov mecen. Prireditelji so skrbeli samo za turnirsko dvorano in vse, kar sodi poleg. Kasneje so vabili igralce tudi s plačevanjem hotelskih uslug in še kasneje z dnevnicami. Njihovo borbenost so podžigali s posebnimi nagradami za največje število zmag. Zmagovalec turnirja je prejel še posebno visoko nagrado. Tudi nekaj tekmovalcev, ki so mu sledili, je dobili denarne nagrade. Ostali šahovski raji pa je ostala samo priložnost za posebno nagrado, ki jo je strokovna žirija podelila za najlepšo partijo na turnirju. 

Prve turnirje so prirejala samo velika mesta, ki so imela finančno zaledje. Del stroškov, ki so jih imeli prireditelji, je krila vstopnina gledalcev, Ostalo so prispevali šahovski klubi in meceni. Včasih so se zganili tudi mestni očetje. Vedeli so, da bodo novinarji obširno pisali o šahovskem turnirju in s tem nehote razbobnali ime mesta po širnem svetu. V šahovskem turnirju so tako videli brezplačno reklamo za mesto, ki ga upravljajo. To je ozadje turnirjev, ki so jih prirejali v Ostendeju, Hastingsu, Monte Carlu, San Sebastianu in Opatiji. 

Spodaj so po časovnem zaporedju nanizani najpomembnejši mednarodni šahovski turnirji tja do leta 1940. V prvi koloni je ime mesta, ki je priredilo turnir. Potem sta navedena letnica turnirja in priimek zmagovalca. Priimki, ki se pogosto pojavljajo, govore o izredno močnih igralcih. Med njimi so priimki petih uradnih svetovnih šahovskih prvakov. To so bili Steinitz, Lasker, Capablanca, Aljehin in Euwe. ​

Šah je igra, ki zahteva veliko koncentracije, strategije in razmišljanja. Za otroke je lahko šah odličen način za razvoj teh veščin in hkrati zabavna dejavnost. Vendar pa je potrebno tudi ustrezno izobraževanje in trening, da bi otrok lahko postal uspešen šahist. V tem blog postu bomo preučili nekaj učinkovitih šahovskih treningov za otroke.

1. Šahovski tečaji za otroke
Šahovski tečaji v živo z izkušenim šahovskim trenerjem so ena izmed najbolj učinkovitih oblik treninga za otroke, ki se želijo naučiti igranja šaha. Šahovski tečaji za otroke so namenjeni učenju osnovnih elementov šaha in so običajno namenjeni otrokom v starosti od 5 do 12 let. Tečaji ponavadi vključujejo učenje otvoritev, središnjic in končnic. Šahovski tečaji so prav tako koristni za otroke, ki že poznajo osnove šaha, saj lahko nadaljujejo svoje znanje in izboljšajo svoje spretnosti.

2. Šahovske knjige
Šahovske knjige so odličen način za izboljšanje šahovskega znanja otroka. Obstaja veliko število knjig o šahu, ki so namenjene otrokom. Knjige vključujejo različne teme, kot so otvoritve, taktika, strategija, končnice in druge. Pomembno je, da izberete knjige, ki ustrezajo starosti in stopnji znanja otroka.

3. Šahovski programi
Šahovski programi so računalniški programi, ki pomagajo otrokom izboljšati svoje šahovske sposobnosti. Programi so običajno zasnovani tako, da ocenjujejo otrokove sposobnosti in nato ponujajo naloge in vaje, ki so primerne za njihovo stopnjo. Obstajajo tudi šahovski programi, ki so zasnovani za učenje osnovnih elementov šaha.

4. Šahovski klubi
Šahovski klubi so odličen način za spoznavanje drugih otrok, ki imajo radi šah, in za izboljšanje svojih spretnosti. Šahovski klubi ponujajo otrokom možnost, da igrajo šah s sovrstniki in da se učijo od izkušenih igralcev. Šahovski klubi so prav tako odličen način za spodbujanje otrokove strasti do šaha.

5. Šahovske aplikacije
Šahovske aplikacije so praktičen način za izboljšanje šahovskih spretnosti na zabaven in interaktiven način. Obstaja veliko število aplikacij, ki so namenjene otrokom in ponujajo različne izzive in naloge za izboljšanje šahovskih spretnosti. Nekatere aplikacije vključujejo tudi možnost igranja šaha proti drugim igralcem po vsem svetu, kar omogoča otroku, da se pomeri z drugimi igralci in izboljša svoje igralne sposobnosti.

6. Šahovski turnirji
Šahovski turnirji so odličen način za spodbujanje otrokove strasti do šaha in za izboljšanje njihovih šahovskih spretnosti. Šahovski turnirji ponujajo otrokom priložnost, da se pomerijo z drugimi igralci in da pokažejo svoje znanje in spretnosti. Šahovski turnirji so lahko organizirani na različnih ravneh, od lokalnih turnirjev do mednarodnih prvenstev, kar omogoča otroku, da se preizkusi na različnih ravneh tekmovanja. V Ljubljani so po ljubljanskih osnovnih šolah mesečno redno organizirani turnirji najmlanjših (otroci do 10 let) in mladih (otroci do 15 let). Na te turnirje se lahko prijavi vsak nadobuden šahist in se preiskusi z sovrstniki. 

7. Šahovski krožki
V Sloveniji so zelo razširjeni šahovski krožki po osnovnih šolah. Če vaša osnovna šola krožek ima je to odličen vstop v šahovsko igro. Običajno jih vodijo učitelji te šole ali igralci lokalnega šahovskega kluba. Tako okolje bo odlična osnova za prve korake, za učenje premikanja figur, vrednosti figur in osnovnih pravil. Če bo otrok pokazal še več interesa, lahko starši nato kontaktirate vaš lokalni šahovski klub, ki vas bo usmeril do najboljšega trenerja v vaši regiji. Za nasvet lahko vedno konttaktirate tudi naše trenerje na info@sah-zmajcek.si.

Zaključek
Šah je odlična dejavnost za otroke, ki pomaga razvijati koncentracijo, strategijo in razmišljanje. Učinkoviti šahovski treningi za otroke vključujejo šahovske tečaje, šahovske knjige, šahovske programe, šahovske klube, šahovske aplikacije in šahovske turnirje. Starši in trenerji lahko izberejo ustrezne načine treninga glede na starost in stopnjo znanja otroka ter tako pomagajo otroku postati boljši šahist in se obenem zabavati.

Toni Kos, glavni šahovski trener
Šahovska Šola Zmajček Ljubljana
Trg OF 10, Ljubljana

Šah je igra, ki je lahko izjemno koristna za otroke. Poleg tega, da jih uči strategij in logike, spodbuja tudi kreativnost ter izboljšuje umske sposobnosti. V tem blogu bomo raziskali nekatere koristi igranja šaha za otroke ter kako lahko starši spodbujajo svoje otroke, da se začnejo ukvarjati s to igro.

Kaj je šah?
Šah je igra, ki se igra na šahovnici, kjer ima vsak igralec 16 figur. Cilj igre je nasprotnika postaviti v mat, kar pomeni, da je nasprotnikov kralj napaden in se ne more premakniti na nobeno polje, ne da bi bil napaden. Šah je igra, ki zahteva veliko pozornosti, načrtovanja in strategije, zato je idealna za otroke, ki se želijo naučiti razmišljati na kompleksen način.

Koristi igranja šaha za otroke
Šah ima številne koristi za otroke. Najprej spodbuja razvoj kognitivnih sposobnosti, kot so logično razmišljanje, koncentracija, načrtovanje in kreativnost. Otroci, ki se ukvarjajo s šahom, se naučijo premišljenega načrtovanja, kar jim lahko pomaga pri reševanju problemov v šoli in v življenju. Poleg tega igranje šaha spodbuja razvoj vizualne in prostorske zaznave, kar je pomembno za uspešno učenje matematike in drugih predmetov.

​Šah je tudi odlična družabna aktivnost. Igranje šaha spodbuja socialne veščine in izboljšuje samozavest. Otroci se učijo sodelovanja, spoštovanja in spoštovanja pravil, ki so ključne veščine za uspeh v življenju.

Kako spodbuditi otroke, da se začnejo ukvarjati s šahom?
Če želite spodbuditi svojega otroka, da se začne ukvarjati s šahom, lahko začnete s preprostim in zabavnim pristopom. Obstajajo različni programi in aplikacije, ki so zasnovani posebej za otroke in jih lahko uporabljate doma. Mobilna aplikacija, kot je "Chess Universe", je interaktivna in vključujeje animacije, izzive in nagrade, kar je zabavno za otroke.

Poleg tega lahko vaš otrok obišče šahovski klub v vašem kraju ali se udeleži tečajev šaha v lokalnem šolskem okrožju. Če ste iz Ljubljane ali okolice imate odlično možnost, vpisati otroka v šahovsko šolo Zmajček, ki je na voljo vse dni v tednu in prilagojena za popolne začetnike kakor tudi tiste otroke, ki želijo svoje znanje nadgraditi. 

Se vidimo na šahu!
Toni Kos, glavni trener v Šahovski šoli Zmajček Ljubljana
​